»V Kosovelu samem, ki nam ostaja še zakrit za pajčolanom zgodovine ... smo poskušali prepoznati Kosovela Človeka.«

»Prihajamo; v znamenju umetnosti prihajamo...«

»Sanjam kraljestvo brez kralja.«

»Moja pesem je eksplozija, divja raztrganost. Disharmonija.«

»Trst predstavlja enega vodilnih motivov njegove literature. Že leta 1911 ga je vtkal v prvi spis, ki ga je še kot otrok poslal reviji Zvonček. Pozneje leta 1925–26 pa je o njem razmišljal v Konsu Blizu polnoči.«

»Ne civilizacija, ne izobrazba, pravi smisel je v kulturi srca.«

»Oslovo riganje na koncu pesmi Kons. 5 ne priča samo o nekakšni norčavosti in ironično-parodični distanciranosti, temveč obstoječemu zgodovinskemu svetu izreka temeljno nezaupnico.«

»Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni.«

»Ugasnil sem luč. Zaprl sem vrata. Odšel sem v tihem polmraku in vrata so zaplakala.«

»I, A se v Nietzschejevi knjigi pojavi kar nekajkrat, ima pa podobno – ironičnosubverzivno, tudi norčavo – funkcijo kot pri Kosovelu.«